Dobrodošel Guest
Registracija Prijava
+386 (0)3 896 15 47 info@turizem-saska.si

Hitri kontakt

RTZ SAŠKA

Stari trg 3, 3320 Velenje
+386 (0)3 896 15 47
+386 041 753 402
info(at)turizem-saska.si
Domov
Člani Regijske turistične zveze SAŠKA
ETNOLOŠKO DRUŠTVO SREČNO

Člani Regijske turistične zveze SAŠKA Turistična društva iz Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline, Koroške pokrajine

ETNOLOŠKO DRUŠTVO SREČNO

jozef.hribar@gmail.com

www.drustvosrecno.si

Naslov: Migojnice 6,p.p. 7, 3302 GRIŽE
Kontaktna oseba: Jože Hribar
Telefon, gsm: 051 253 015
Član RTZ SAŠKA od: 17 avg 2016
Nazaj na članstvo

Filmi

LIBOJE SKOZI ČAS

Liboje so najstarejši industrijski kraj v spodnji Savinjski dolini. Zaznamujejo ga manjše kmetije po gozdnatih vzpetinah severnega dela Posavskega hribovja. Zaselke Kurja vas, Straža, Slovenski Dol obkroža hriboviti del Kotečnika, Gozdnika, Pernice, Velikega Slomnika, Maliča, Medvedjeka in Straže. Težaven teren je oviral obdelavo zemlje. Geološka sestava območja je omogočila odprtje rudnika, premog kot energetski vir pa je dajal možnost razvoja steklarne, nato pa tovarne keramičnih izdelkov.

RUDNIK ZABUKOVICA IN RUDARJI

Dogajanja ob zaprtju rudnika puščajo sledi na ljudeh in okolju. Katastrofalni vdor vode in blata v rudnik je 'dal piko na i'; premogovnik Zabukovica so zaprli avgusta leta 1966. Rudniške stavbe samevajo.

SREČNO, KNAPI

Film je posvečen vsem rudarjem, ki so delali v rudniku Zabukovica–Liboje. Delali so v težkih razmerah in že naslov Srečno, knapi! (kot njihov pozdrav) pove, da so si srečne vrnitve iz jame domov vsak dan želeli tako sami, kakor njihove družine.

MED KNAPI ali JAKEC SE ŽENI

Je veseloigra o življenju rudarjev in njihovih družin. Delo knapa je v d

O založništvu

Etnološko društvo Srečno v Grižah od leta 2004 ljubiteljsko ohranja naravno, rudarsko in kulturno dediščino, neguje rudarsko izročilo ter išče etnološke posebnosti kraja, ki mu je skoraj 200-letno rudarjenje v Zabukovici in Libojah pustilo svoj pečat. Skrbi torej za zavedanje dediščine v lokalni in širši javnosti, posega na območje osrednjega dela Slovenije med Spodnjo Savinjsko dolino in severnim Posavskim hribovjem. Ob svojem poslanstvu se je društvo odločilo za izdajanje knjižne zbirke Izviri naše dediščine.

V lokalno okolje so člani društva aktivno vpeti tudi tako, da snemajo etnografske dokumentarne in igrane filme, ki jih obelodanijo v sklopu filmske zbirke Izviri naše dediščine.


LIBOJE SKOZI ČAS

Naj je kraj še tako majhen, vedno je za njim zgodovina. Za Liboje si upamo trditi, da je zgodovina bogata. Ljudje so bili v Libojah marljivi, postavili so si domove, zgradili šolo, cerkev, kulturni dom… Preživljali so težke čase, a vedno so gledali naprej.

RAZSTAVA DELAVKE KNAPOVKE

Ob izidu knjige Delavke knapovke je Etnološko društvo Srečno pripravilo tudi razstavo z istim naslovom, ob tem pa je izšel vodnik po razstavi, vse to z namenom ozavestiti prebivalce o pomenu ohranjanja naše bogate kulturne dediščine.

DELAVKE KNAPOVKE

Delavke knapovke so poljuden opisni prikaz dejavnosti žensk v rudniškem okolju Zabukovica–Liboje in izčrpno pripovedovanje o njihovi poklicni poti ter socialni usodi. Posebno pozornost posvečamo ženskam, ki so nekoč delale v rudnikih Zabukovica–Liboje in pri njih. Te ženske so dobesedno knapovke, saj so opravljale težka rudarska dela v jami, na separaciji in na zunanjih rudniških obratih. V rudarskem žargonu rečemo za tiste, ki delajo pri rudniku v pisarnah in drugih službah, da delajo pri knapih; tudi tem ženskam posvečamo zasluženo pozornost. S knjigo želimo predstaviti življenje in delo žensk, ...

GODBA ZABUKOVICA

Začetki godbe Zabukovica segajo v leto 1880. Njeni ustanovitelji so bili Karel Gojznikar st., Valentin Žgank, Lipovškovi pobje iz Šešč in Gusti Lenič z Vranskega. Leta 1901 je godbo vzel pod okrilje Lappov premogovnik in takrat se je preimenovala v Rudarsko godbo Zabukovica. Leta 1966 so rudnik zaprli, godba pa je živela in živi naprej.

RUDARSTVO IN SKOK ČEZ KOŽO

Knjiga Rudarstvo in skok čez kožo bo iskala pot zlasti med mladimi, saj ji posebno vrednost daje to, da jo je napisal osnovnošolec Anže Hribar, član podmladka Etnološkega društva Srečno.

ALEC-1GrižePetrovčeALEC-2

O društvu

Etnološko društvo Srečno v Grižah od leta 2004 ljubiteljsko ohranja naravno, rudarsko in kulturno dediščino, neguje rudarsko izročilo in išče etnološke posebnosti kraja, ki mu je skoraj 200-letno rudarjenje v Zabukovici in Libojah pustilo svoj pečat. Skrbi torej za zavedanje dediščine v lokalni in širši javnosti. Posega na območje osrednjega dela Slovenije med Spodnjo Savinjsko dolino in severnim Posavskim hribovjem.

V okviru društva v prostorih Kulturnega doma Svoboda Griže deluje rudarski muzej, obiskovalce pa navduši še rudarski muzej na prostem v Zabukovici, pred osnovno šolo v Grižah in pred osnovno šolo v Libojah. Posebnost društva je rudarska četa, ki šteje 50 rudarjev v enotnih svečanih rudarskih oblekah.

Društvo izdaja knjižno zbirko Izviri naše dediščine. V lokalno okolje so člani društva aktivno vpeti tudi tako, da snemajo etnografske dokumentarne in igrane filme. Rudarska izročila ohranjajo in negujejo tudi s prireditvami ob vsakoletnem praznovanju dneva slovenskih rudarjev 3. julija in godu sv. Barbare, zavetnice rudarjev 4. decembra.

Etnološkemu društvu Srečno in dr. Jožetu Hribarju je Slovensko etnološko društvo podelilo Murkovo listino za leto 2010 za dosežke na etnološkem področju na Slovenskem.