Rečica ob Savinji leži ob potoku Rečica, po katerem je kraj tudi dobil ime. Kot naselje Rize je bila prvič omenjena leta 1173, ko je v župnijski cerkvi sv. Kancijana zboroval oglejski patriarh Udalrih z mnogimi cerkvenimi dostojanstveniki. Trške pravice je Rečica dobila 2. februarja 1585 od avstrijskega cesarja Rudolfa II. Zasluge za to ima 8. ljubljanski škof Janez Tavčar (1544-1597), ki je na Rečici imel svoj “dvor”, ki še danes stoji. Šolo je Rečica ob Savinji dobila leta 1777. Med krajevne znamenitosti sodijo sramotilni kamen, ki je edini v Zgornji Savinjski dolini, Tavčarjev dvor ter cerkev sv. Kancijana, ki je bila prvič omenjena leta 1173, po požaru 1799 pa na novo postavljena leta 1804. Rečica ob Savinji je ena od občin v Republiki Sloveniji. Nastala je 1. 1. 2007 z izločitvijo iz občine Mozirje. Upravno središče občine je kraj Rečica ob Savinji. Oktobra 20010 je bil za župana, že drugi mandat, izvoljen Vinko Jeraj. Turistične znamenitosti so lipa, pranger, Tavčarjev dvor, ruševine gradu Rudenek ...
V naselju Homec najdemo lepo ohranjen renesančni dvorec Lešje (h.št. 13). Leži na vzpetini desno od reke Savinje, dostop iz vasi Grušovlje (1,5 km). Dvorec Lešje (nemško Haslach) je bil zgrajen v začetku 14. stoletja. V listinah se prvič omenja leta 1364, ko ga je tedanji lastnik (verjetno tudi graditelj) Weriant von Hansel, vitez Altenburški (iz Vrbovca) prodal Celjskim grofom. Skozi čas je menjal vsaj še 5 lastnikov. Danes je dvorec lepo obnovljen in je v lasti družine Vršnak. Lešje je najstarejša ohranjena posvetna stavba v občini Rečica ob Savinji.
V središču Rečice nas na nižje sodstvo spominja eden redko ohranjenih sramotilnih kamnov ali prangerjev. To je okoli dva metra visok kamnit steber z značilno kapo. V steber je bil nameščen železen obroček, na katerega so privezovali kaznjenca.Najpogosteje se je to dogajalo v nedeljah ali na kakšnem prazniku, ko se je zbralo več ljudi, ki so obsojenca zasramovali, zbadali in zganjali norčije na njegov račun. Na ta način so najpogosteje kaznovali pretepače, klateže, tatove in prešuštnice. Sramotilne kazni so zavzemale pomembno mesto med kazenskimi sredstvi nižjega sodstva. Uporaba prangerjev je bila razširjena že v 12. in 13. stoletju. Kazni na sramotilnih kazenskih sredstvih so izvajali do konca 18. stoletja, ponekod pa vse do sredine 19. stoletja. V Sloveniji so prangerji ohranjeni še v Brestanici, Kopru, Lembergu, Motniku, Negovi, Pilštanju, Piranu, Podsredi, Ptuju, Ptujski gori, Predgradu, Radovljici in Poljanah.
Na hribu levo od ceste Rečica - Poljane so vidni ostanki nekoč mogočnega gradu Rudenek (nem. Rudeneck, tudi Roteneck). Grad je prvič omenjen v listinah iz leta 1345 kot West Rudeneck. Zgradili so ga altenburški (vrbovški) vitezi in ga leta 1364 izročili Celjskim grofom. Grad je v zgodovini menjal mnogo lastnikov in fevdnih zakupnikov. Bil je večkrat napaden in poškodovan, najbolj pa je bil razdejan leta 1635, ko so ga opustošili uporni kmetje. Pozneje naj bi ga za silo obnovili, a je bil brez strehe in je v 18. stoletju dokončno razpadel.
KONCERT V BLATAH
Ena od tradicionalnih prireditev je avgustovski koncert v Blatah, v neposredni bližini Rečice. Idilična gozdna jasa ob urejenih “žabjekih” je imenitna priložnost za sprostitev, ob tem pa tudi spoznavanje narave in gozda.
Tradicionalna turistična prireditev Od lipe do prangerja je ena najstarejših tovrstnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini, številni dogodki na tej prireditvi pa razveseljujejo staro in mlado. Prireditev ima ustaljen termin, in sicer se začne 25. junija ter “potegne” v prvi vikend v juliju. Tako sklop začenjajo ekipe v ženskem nogometu, ki se pomerijo na turnirju. Dogajanje nadaljujemo z različnimi razstavami, in sicer po navadi predstavimo enega od zgornjesavinjskih likovnih umetnikov ter razstavo del učencev OŠ Rečica, osrednja pa je narodopisna razstava, s katero obujamo različne dogodke in običaje iz preteklosti Zgornje Savinjske doline. Na sobotnem Večeru pod trško lipo, ki je prvo soboto v juliju, povabimo različne zanimive goste, dogajanje pa zaključimo v nedeljo z odmevnimi in zabavnimi igrami med zaselki občine Rečica ob Savinji.
Člani Turističnega društva Rečica tradicionalno, po navadi prvi vikend v oktobru, pripravljajo Lenartov sejem. Z njim poskušajo približati utrip in nekdanje dogajanje na zgornjesavinjskih sejmih v času med obema vojnama. Sejemski živ-žav z rokodelci domače in umetne obrti se prične ob 9. uri, ko zbrani množici trški policaj predstavi pravila sejmarjenja, saj se pri »glihanju in kupčevanju« ne sme goljufati. Dvignejo tudi trško zastavo. Da je vse, kot je bilo nekoč, organizatorji obujajo narodopisne like, ki se sprehajajo med stojnicami. Tako so prisotni tudi posebneži, ki še danes živijo v pripovedih starejših Rečičanov in Zgornjesavinjčanov. Pod rečiškimi kostanji lahko vidimo ciganskega Pavla z njegovo Urško, Cukrovo Lizo, pičkurina, slepca, “šuhpucerja” ... Na štantih na ogled in kupčijo postavi svoje izdelke veliko število rokodelcev od blizu in daleč, naprodaj pa so tudi domače kulinarične dobrote. Organizatorji poskrbijo, da se pod rečiškimi kostanji širi vonj po domačem “tovkcu”, moštu in pečenem kostanju, ne manjka pa niti drugih dobrot. Torej, če vas zanima nekdanje življenje in utrip zgornjesavinjskih sejmov med obema vojnama ali pa se želite za en dan povrniti v preteklost, oblecite “pražnje gvante« in obiščite Rečico, kadar zaživi v znamenju Lenartovega sejma. Tu boste lahko marsikaj kupili, barantali za ceno ali pa si preprosto ogledali, kako so nekdaj »glihali in kupčevali«.
V TD smo prvi, ki smo v novejšem času začeli z organizirano javno obdaritvijo otrok. Pri tem nam pomagajo učenci OŠ Rečica, seveda pa zbrano množico pozdravi tudi dobrotnik, sv. Miklavž, ki pride na trg v spremstvu parkljev in angelov.
Kot že ime pove, v TD poskrbimo tudi za drugačno doživljanje božične skrivnosti. Žive jaslice postavimo 25. in 26. decembra v opuščeni kamnolom v Dol-Suhi. Pred obiskovalci se v soju zvezd in bakel zvrstijo prizori največkrat uprizorjene zgodbe svete božične noči. “Igralce” spremlja pevski zbor, skupno pa v postavitvi živih jaslic sodeluje kar precej domačinov.
Turistično društvo Rečica ob Savinji je med najbolj prodornimi promotorji kraja, občine in Zgornje Savinjske doline. S svojimi odmevnimi prireditvami, ki temeljijo na kakovosti, se uvršča v vrh tovrstnih turističnih organizacij, kar dokazujejo tudi različna priznanja. Poleg osnovnega dela, ki “pripada” turističnim društvom, se člani TD Rečica ob Savinji ukvarjajo predvsem z organizacijo različnih prireditev. Med najodmevnejše zagotovo sodijo Lenartov sejem (z okvirnim datumom prvo nedeljo v oktobru), tradicionalna turistična prireditev Od lipe do prangerja (zadnji teden v juniju in prvi vikend v juliju) in Žive jaslice (25. in 26. december). Poleg tega v TD pripravljajo miklavževanje za najmlajše, sodelujejo pri obeleževanju občinskega praznika in še številne druge, ki pritegnejo obiskovalce na Rečico od blizu in daleč. Iz akcij turističnega društva je zraslo več odmevnih prireditev, od ocenjevanje želodcev, ki je sedaj v pristojnosti Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, do številnih kulturno obarvanih prireditev, ki jih je prevzelo Kulturno umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji. Idej in volje za delo ni zmanjkalo. V Upravnem odboru člani snujejo številne nove akcije, ki bodo na vrsto prišle prihodnje leto in še bolj živahno obarvale vse zaselke v Občini Rečica ob Savinji in tudi dogajanje v Zgornji Savinjski dolini.
ANTON STRNIŠNIK, predsednik
VODSTVO TURISTIČNEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI
ČLANI UPRAVNEGA ODBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI: