Naslov: Braslovče 22, 3314 Braslovče, Občina Braslovče
Braslovško jezero leži približno 1 km severozahodno od trga Braslovče. Nastalo je leta 1961 z zajezitvijo potoka Trebnik in po površini meri približno 4,5 ha. Jezero je bilo od vsega začetka namenjeno turističnim aktivnostim in družabnim dogodkom. Na in ob jezeru so se v preteklosti tako v poletnem kot v zimskem času odvijale številne prireditve.
Danes je Braslovško jezero priljubljena točka predvsem za ljubitelje sprehodov in oddiha v naravi, saj je okoli jezera je spreljana urejena gozdna učna pot v dolžini okoli 1,5 km, ki je primerna za vse starostne kategorije. Radi pa ga obiščejo tudi ljubitelji ribolova.
Možne aktivnosti ob jezeru:
Gostinska ponudba:
Gostišče Jezero
Tel: 03 620 620 6
Mob: 030 220 986
E-pošta:info@braslovskojezero.com
Spletna stran:www.braslovskojezero.com
Žovneško jezero v Podvrhu je po površini največje v braslovški občini in meri 49 ha. Jezero je nastalo z zajezitvijo potoka Trnavca in služi predvsem namakanju kmetijskih površin. Žovneško jezero je pravi kraj predvsem za vse ljubitelje ptic, saj ob njem domujejo številne zanimive vrste ptic. Po podatkih Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje, je na tem območju svoj življenjski prostor našlo 111 vrst ptic.
Žovneško jezero in njegovo obvodno območje ima status ekološko pomembnega območja, kar pomeni, da pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Presersko jezero (ribnik) leži v naselju Preserje nedaleč stran od Braslovč ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje. Nastal je z zajezitvijo Struge, stranskega rokava reke Savinje. Ob jezeru stoji lepo urejen ribiški dom Ribiške družine Šempeter z restavracijo.
Ribnik Preserje je znan predvsem po tem, da nudi dobre pogoje za aktivno sprostitev s športnim ribolovom dveh ribnikih. V večjem ribniku na 3 ha vodnih površin (ščuka, smuč, som, krap, podust, klen, mrena, ploščič, amur, zelenika, rdečeoka) in manjšem ribniku na 0,5 ha vodnih površin na katerem velja sistem "ujemi - spusti" (krap, amur, klen, rdečeoka, ploščič).
Poleg ribolova je pri ribnikih urejen tudi piknik prostor za zaključene družbe (www.rd-sempeter.si)
Možne aktivnosti:
Gostinska ponudba:
Restavracija Ribniki Preserje
Tel: 03 620 03 48
Trg Braslovče
Trg Braslovče je zagotovo ena od posebnosti spodnjesavinjske pokrajine. Braslovče se kot kraj v pisnih virih skupaj s faro prvič omenjajo leta 1140. Trške pravice sta Braslovčam podelila grofa Herman I. Celjski in Viljem Celjski leta 1360. Braslovče so imele običajne trške pravice in poleg poljedelske razvito tudi obrtno dejavnost.
Cerkev Marije Vnebovzete (foto: Irena Skurnšek)
Najznamenitejši stavbi v Braslovčah sta cerkev Marije Vnebovzete in dvorec Legant. Župnijska cerkev je nedvomno najstarejša stavba v Braslovčah. V pisnih virih se kot stavba prvič neposredno omenja šele leta 1255, vendar njeni še vedno ohranjeni deli spadajo vsaj v 10. če ne že v 9 stoletje. V času turških vpadov, v drugi polovici 15. stoletja je bila cerkev obzidana z močnim taborom, ki je imel štiri obrambne stolpe in dvižni most. Danes je ohranjen eden izmed stolpov in del zidu, ki je lepo viden še danes. Ostale stople in kostnico sp podrli leta 1896. Pri cerkvi je bila leta 1428 začasno pokopana Veronika Deseniška, druga žena grofa Friderika II. Celjskega.
Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano. Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski. Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške.
Žovneški gospodje so že ob prvem omenjanju v pisnih virih poleg družinskega gradu posedovali še grad Ojstrico v občini Tabor, Šenek nad Polzelo ter Libenstein nad Preboldom. V kasnejših letih so Žovneški postopno večali svoje posesti, finančno in vojaško moč in svoj ugled. Leta 1333 so Žovneški po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje. Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila leta 1341 Friderka I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 pa so bili Celjski grofje povišani v kneze.
Kljub temu da je celjski grad postal novo upravno središče Žovneških, so le ti ostali močno vezani na svoj matični grad in rodovne simbole. Grad Žovnek je ostal njihov družinski grad, na katerem so se kasnejši rodovi Celjskih grofov pogosto zadrževali. [graščina] Po nasilni smrti zadnjega Celjskega kneza Ulrika II. leta 1456 pri Beogradu je grad Žovnek, kot tudi ostala posest Celjskih, prešel v last Habsburžanov, ki so novo lastnino upravljali s pomočjo oskrbnikov. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal, ki pa je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek in se iz starega gradu izselil.
Po letu 1816, ko so se z gradu odselili zadnji tam živeči lastniki, je bil grad prepuščen propadanju. Danes je nekdaj mogočni grad prezentiran kot ruševina, ki se postopno obnavlja.
Vhod v grajski kompleks je urejen preko mostu skozi obnovljen vhodni portal. Dvodelni vhodni portal je bil namensko ločen za pešce in konjenike.
Levo od vhodnega portala stoji najbolj markantni del grajskih ruševin, okrogli obrambni stolp, ki je Žovneškim zanesljivo služil v obrambne namene. Stolp je dvonadstropna stavba, ki je imela nekoč osrednji del v prvem nadstropju, v katerem je bila grajska kapela.
Desno od vhodnega portala se nahajajo ostanki južnega zunanjega in notranjega obzidja.
Osrednji del gradu je nekoč predstavljal stanovanjski del ali palacij, ki pa je danes skoraj v celoti porušen. Edina ostanka nekdaj mogočnega palacija sta dve takoimenovani "špici", ki sta bili leta 2008 v celoti obnovljeni.
Najpomembnejši dogodek je Dan hmeljarjev.
TRADICIONALNE PRIREDITVE TD BRASLOVČE 2016
